Najbolj znana prekmurska gostilna v Ljubljani v pogumne spremembe za boljši svet prihodnjih generacij.

»V času karantene se je za gostince marsikaj spremenilo,« ne ovinkari ambiciozna Prekmurka Ester Perozzi. Skupaj s soprogom Boštjanom Mencingarjem vodita uspešno in priljubljeno gostilnico Güjžina. Oba prihajata iz Goričkega v Prekmurju. Svojo prvo restavracijo z domačimi jedmi sta odprla že leta 2007. S tradicionalnimi recepti slovenske kulinarike sta v centru glavnega mesta uspela očarati tako domače kot tuje goste. »V teh prelomnih časih je trenutek za spremembe, seveda v dobrem smislu,« poudari Ester.

»Že pred tremi leti, ko sem se vrnila iz Himalaje, sem takoj začela s spremembami« pove. V navdih ji je tudi prekmurska rojakinja Mirjana Mulec, ki je prejela častni naziv Prekmurke leta, zaradi svojega predanega dela pomoči živalim in ozaveščanja o pomembnosti prehrane, ki ohranja njihova življenja.

Ester, ki se vsak dan posveča gostilnici, še posebej, ko je njen soprog na poslovnih potovanjih, svoje dobro počutje vzdržuje z jogo, ki jo tudi poučuje kot inštruktorica Joge v vsakdanjem življenju. Z odpravo Joge v vsakdanjem življenju se je Ester povzpela pod vznožje »strehe sveta«, kot poimenujejo Himalajo. Ob srečanju z lepotami narave, ki marsikje izginjajo pred našimi očmi, se v njej nekaj premaknilo. Domačini v Himalaji pravijo, da si tam »blizu bogov«, s čimer bi se Slovenci kot ljubitelji gora prav gotovo strinjali.
Navdahnjena z novimi spoznanji joge, ki poudarja pomen zdrave prehrane, se je Ester domov vrnila s sporočilom, da svoje poslanstvo prekmurske kulinarike predstavi na nov način, v celoti pa je dozorel med pandemijo, ki je postavila gostince pred preizkušnjo. Güjžina bo gostom predstavila še bolj pester in zdrav jedilnik iz vseh slovenskih pokrajin. Na enem mestu boste lahko naročili vse okuse Slovenije. Vsak teden se bodo na jedilniku menjale značilne štajerske, koroške, dolenjske, gorenjske, primorske in notranjske dobrote. Poleg stalnega menija prekmurskih dobrot, ki je značilen za Güjžino.

Okusno, z namenom prispevati k dobremu

Slovenska tradicionalna kuhinja ima značilne okuse, ki smo jih vajeni. Ob tem si ne moremo zatiskati oči, da je marsikatera priljubljena jed lahko preoblina v času, ko nas večina ne dela na poljih od jutra do noči. Prekmurska restavracija Güjžina je svoje goste že pred leti presenetila z jedilnikom veganskih in vegetarijanskih jedi, ki prihajajo iz osrčja domače kuhinje. Kako ohraniti hrustljavost in okusnost klobase, ustreči gostom in spoštovati naravo in živa bitja?
Ester se je povezala z Andreasom Čukom, ki je ustvaril navidezno »nemogoče«: da so se gostje čudili okusnosti klobas, ki so za gostilnico Güjžina spretno narejene iz ajde in prosa ter izbranih začimb. Ester pravi, da številni gostje mislijo, da je pšenično meso (sejtan), ki ga uporablja za bograč, »pravo«. »Pravijo, da jim nočem povedati recepta,« se smeji Ester, ko ji ne verjamejo, da so pravkar pojedli veganski bograč.

Kot pove, so pri njej dobrodošli prav vsi gostje, ne mara »predalčkanja ljudi«, zanjo je najbolj pomembno, da okus ostaja »neverjetno dober«. Razmišljanje Prekmurke v Ljubljani se ni končalo pri ponudbi bolj zdravih klobas. Povezala se je z domiselnimi ustvarjalkami z iskrivo blogerko Minci Kuha in zagovornico živali Jasmino Hrastovec ter Adriano Hudolin, ki je avtorica zdravih in okusnih veganskih receptov na priljubljenem blogu Mami je doma. Z njuno pomočjo je nastal izviren projekt tradicionalnih receptov iz vseh koncev Slovenije, ki predstavljajo najbolj značilne jedi posamezne regije, kot so na primer smedla, govnač, pohorska omleto ali flosarski golaž. »Zdrav način babičine kuhinje je bil moj motiv,« pojasnjuje Ester. Želi si, da se slovenska kuhinja ohrani na način naših babic, prednikov, ko je bila na mizi hrana z domačih njiv in da razveseljuje vse generacije.

Gostilnica Güjžina ima odprta vrata za slovenske in mednarodne goste, ki spoznavajo, kaj je prekmurska gibanica, bograč, dödöle, rejtaši in repa. Kot pravi Ester, naši predniki niso poznali izrazov, kot je vegetarijanstvo in veganstvo, vendar so vedno prilagajali svojo kuhinjo okolju in potrebam primerno. Zato slovenski rod trdoživo vztraja na tem našem koščku raja, kjer se vsi zberemo za skupno mizo in delimo dobrote drug z drugim.

Tako kot so v Sloveniji naši predniki posvojili krompir, koruzo, kavo, paradižnik, čokoladno, smo v zadnjem času privzeli različne rastlinske izdelke in s tem dodatno popestrili svoj jedilnik. Danes lahko marsikaj okusno nadomestimo in skrbimo za svoje okolje in zdravje. »Ohraniti najboljše iz tradicije in razumeti sedanjost«, pravi Ester, ki upa, da bo sredi mestnega centra še naprej ponujala domačnost in toplino, ki je ni brez gostov, ki ponesejo glas o Prekmurki, ki želi prispevati h globalnemu ozaveščanju za zanamce v svet.